Ena od stvari, ki si jih starši najbolj želimo je svojemu otroku omogočiti najboljše. Čim več. Največ. Težava? Kadar v želji otrokom omogočiti čim več, prenatrpamo njihov (in svoj) popoldanski urnik do onemoglosti.

Predšolski otroci, ki imajo popoldne bolj zaseden urnik od povprečnega direktorja mednarodne korporacije, ostanejo brez časa in priložnosti za ustvarjanje, počitek in tisto preprosto veselje, ki bi moralo biti običajno za predšolska leta.