Sam Berns se je rodil z redko prirojeno boleznijo progerijo, ki je bila zanj pozneje usodna. A se v govoru ni osredotočal na bolezen, pač pa na življenje. Z iskreno preprostostjo, humorjem in zrelostjo je predstavil tri načela, za katera je dejal, da so mu pomagala živeti srečno kljub težkim okoliščinam.

V predavanju »You Don't Find Happiness, You Create It« švedska psihologinja Katarina Blom razbije mit, da je sreča nekaj, kar bomo nekega lepega dne našli, če si bomo le dovolj prizadevali. Poudarja, da sreča ni cilj na koncu poti, temveč proces, ki ga soustvarjamo vsak dan s svojimi dejanji, odnosi in odločitvami.

Video »Life Lessons From 100-Year-Olds«, ki ga je pripravila platforma LifeHunters temelji na preprosti misli: če želimo razumeti življenje in kaj je pomembno v njem, je vredno prisluhniti tistim, ki so preživeli mnogo. V njem stoletniki razmišljajo o ljubezni, obžalovanjih, sreči, delu, odnosih, smislu in še marsičem.

Dr.  Christina Costa v predavanju »How Gratitude Rewires Your Brain«  govori o moči hvaležnosti in njenem vpliv na naše možgane, počutje ter odnose. Pojasnjuje, da hvaležnost ni le prijazna gesta ali trenutek vljudnosti, temveč lahko postane zavestna navada, ki dolgoročno vpliva na način, kako razmišljamo in doživljamo svet.

Video »RSA ANIMATE: Changing Education Paradigms« povzema legendarno predavanje Kena Robinsona, enega najvplivnejših mislecev o prihodnosti izobraževanja. V njem Robinson predstavlja kritičen, a hkrati ustvarjalen pogled na sodobni šolski sistem in sprašuje, ali izobraževalni sistem, kot ga poznamo danes, res ustreza otrokom 21. stoletja.

Posnetek, ki je nastal v okviru danske televizijske kampanje, na preprost način pokaže, da imamo ljudje pogosto več skupnega, kot si predstavljamo na prvi pogled. Ko začnejo naključno zbrani udeleženci odgovarjati na osebna vprašanja – o izkušnjah, občutkih, življenjskih trenutkih – se izkaže, kako zelo si ljudje delimo podobne zgodbe, strahove, želje in izzive.

Ameriška psihologinja Carol Dweck opisuje, kako povratne informacije, ki jih od mladih nog naprej prejemamo od drugih, oblikujejo dve vrsti miselnosti  - togo ali razvojno. In kako te naše predstave o sebi pozneje vplivajo na naše življenje.

Video »57 Years Apart – A Boy And a Man Talk About Life« prinaša preprost, a ganljiv pogovor med dečkom in moškim, ki ju loči skoraj šest desetletij življenjskih izkušenj. V pogovoru odgovarjata  na enaka vprašanja o prijateljstvu, ljubezni, strahovih, sreči in smislu življenja.

Psihologinja Susan David v govoru »The Gift and Power of Emotional Courage« govori o pomenu iskrenega soočenja s svojimi čustvi. Poudarja, da v sodobnem svetu, ki v ospredje postavlja pehanje za srečo in prisiljeno ponavljanje »dobro mi je, v redu sem«, zmožnost pogumno prepoznati, sprejeti in se zavestno soočiti z neprijetnimi čustvi, ena od najpomembnejših življenjskih veščin.

Ko začnejo ljudje, ki se navidez ne poznajo ugotavljati, kako so njihove zgodbe povezane, se izkaže preprosta reč: kljub navideznim razlikam si delimo številne življenjske izkušnje, zgodbe, občutke in hrepenenja.

Ameriška psihologinja Angela Lee Duckworth v predavanju »Grit: The Power of Passion and Perseverance« postavi pod vprašaj trdovratno prepričanje, da je za uspeh najpomembnejša nadarjenost. Na podlagi svojih raziskav poudarja, da dolgoročni dosežki niso toliko odvisni od nadarjenosti kot od kombinacije strasti in vztrajnosti pri uresničevanju dolgoročnih ciljev v življenju in karieri. Njeno sporočilo je preprosto: ne odloča to, kako hitro napredujemo, temveč ali in kako vztraj

Philip Zimbardo v svojem govoru poudari, da so junaki velikokrat povsem vsakdanji ljudje. Junaško dejanje, pravi, je največkrat posledica odločitve povsem običajnih ljudi, ki se znajdejo v neobičajnih trenutkih. In velika večina junaštev nikoli ni opisana v knjigah, ker gre za vsakdanja drobna dejanja.

Ameriški psihiater Robert Waldinger v predavanju »What Makes a Good Life? Lessons from the Longest Study on Happiness« zastavi preprosto, a globoko vprašanje: Kaj nas v resnici naredi srečne in izpolnjene? Njegov odgovor je jasen: kakovostni odnosi. Ne materialno bogastvo, ne slava, ne popolna kariera, pač pa toplina, zaupanje in povezanost z drugimi ljudmi.

Psiholog Dan Gilbert v predavanju »The Surprising Science of Happiness« spregovori o raziskovanju sreče. Na zabaven in poljuden način pojasnjuje, kako in zakaj se ljudje presenetljivo slabo odrežemo, kadar napovedujemo svojo prihodnjo srečo. Na primer, ko verjamemo, da bomo srečni, ko bomo dosegli nek cilj ali se izognili nečemu, kar nas skrbi.

Gregory Chahrozian govori o bistvu poučevanja: otroci in mladi si bolj kot vsebino učnih ur zapomnijo, kako se počutijo ob posameznem učitelju. Učni načrti so pomembni – ampak učiteljev odnos odloča, kaj se bodo naučili.

V predavanju »The Power of Perseverance« Michelle Neujahr govori o eni najpomembnejših življenjskih veščin, vztrajnosti. Sporočilo njenega predavanja je preprosto: uspeh velikokrat ni rezultat popolnosti, pač pa pripravljenosti, da vztrajamo kljub težavam in oviram.

Ali značaj lahko učimo (poučujemo), ali pa je preprosto nekaj, kar otrok prinese s seboj na svet? Predavanje ne moralizira, kakšni bi otroci morali biti, pač pa spodbuja k razmišljanju, kakšno okolje zanje ustvarjamo doma, v vrtcu in v šoli ter kako lahko zavestno podpremo razvoj vrlin, kot so poštenost, pogum, spoštovanje, sočutje in druge.

V predavanju »Educating For Happiness and Resilience« dr. Ilona Boniwell odpira eno od najpomembnejših vprašanj sodobne vzgoje in izobraževanja: ali otroke učimo le za uspeh, ali tudi za srečno in notranje trdno življenje? Dr. Ilona Boniwell je ena vodilnih evropskih raziskovalk na področju pozitivne psihologije. V predavanju poudarja, da bi moralo izobraževanje poleg znanja pri otrocih in mladih  sistematično razvijati tudi psihološko odpornost in zmožnost doživljanja smisl