Socialni odnosi so za otroke in mladostnike eden od najpomembnejših virov pomoči za premagovanje različnih izzivov, stresnih situacij in psiholoških obremenitev. Številni strokovnjaki opozarjajo, da je prav socialna podpora, ki izvira iz dobrih in trdnih odnosov s pomembnimi osebami (starši, skrbniki, vrstniki, sošolci, učitelji in druge pomembne osebe) pomemben varovalni dejavnik in ključen element otrokovega oziroma mladostnikovega psihološkega blagostanja. Trdni socialni odnosi in občutek podpore otrokom in mladostnikom zagotavljajo pozitivne občutke in čustva, občutek predvidljivosti in varnosti ter lastne vrednosti, odsotnost takšnih odnosov in podpore pa jih dela ranljive za različne izzive in vpliva na njihovo samopodobo in samovrednotenje. Tudi za tiste otroke in mladostnike, ki ne doživljajo resnejših zunanjih težav, je lahko že samo obdobje odraščanja in zorenja s svojimi izzivi zadosten vir stresa, da za soočanje z njim potrebujejo trdno mrežo pomoči, podpore in usmerjanja s strani pomembnih oseb.

​

Socialno oporo otroku oziroma mladostniku zagotavlja nabor medosebnih odnosov in stikov. Pri tem je pomembno vedeti, da so z vidika vpliva na psihološko blagostanje otrok in mladostnikov objektivne mere socialne podpore (število stikov, število “prijateljev”, velikost družine, vključenost v različne skupine idr.) manj pomembne kot subjektivni pomen, ki ga posamezen otrok ali mladostnik pripisuje tem odnosom. S tega vidika je torej manj pomembno, s koliko osebami ima posamezen otrok ali mladostnik odnose, ključno je, kako on sam občuti in zaznava te odnose, ali in kakšno socialno podporo čuti, zaznava s strani pomembnih oseb.

​

Zaznana opora družine je ključen dejavnik pri razvoju samopodobe, samovrednotenja in identitete otrok in mladostnikov. Na eni strani vpliva na zaznavanje in vrednotenje sebe v najožjem socialnem okolju, na drugi strani pa tudi na oblikovanje odnosa do drugih ljudi; v obeh vlogah zaznana socialna podpora v družini pomembno vpliva na psihično blagostanje otroka oziroma mladostnika. Višja stopnja zaznane socialne podpore se lahko povezuje tudi z nižjo pojavnostjo depresivnih stanj, zaskrbljenosti, tesnobnosti in nekaterih drugih težav.

​

Lestvice so namenjene šolskim svetovalnim delavcem, svetovalnim delavcem ali drugim strokovnjakom kot dopolnilna informacija v procesu svetovanja ali individualne obravnave posameznega otroka oziroma mladostnika – primerne so za otroke in mladostnike v starosti od 9 do 18 let. Uporabne so kot kot presejalni pripomočki za prepoznavanje otrok in mladostnikov z nizko stopnjo zaznane socialne opore in kot orodje v začetnem procesu načrtovanja strategij za pomoč tem otrokom oziroma mladostnikom.