Pozitivna psihologija in pozitivna edukacija
Pomembni predstavniki POZITIVNE PSIHOLOGIJE
V zadnjih 20 letih naglega razvoja in širjenja pozitivne psihologije so se uveljavili številni pomembni psihologi, raziskovalci, avtorji, ki so s svojim delom prispevali k boljšemu razumevanju človeka in njegovih potencialov.
Martin E.P. Seligman, en od najpomembnejših psihologov druge polovice 20. stoletja in utemeljitelj pozitivne psihologije, v svojih delih obravnava osrednje pojme pozitivne psihologije, kot so optimizem, sreča in psihično blagostanje. (Ob Aaronu Becku je tudi en od utemeljiteljev vedenjsko kognitivne terapije, v zadnjih letih prispeva k razvoju t.i. pozitivne terapije.)
Knjige v slovenščini:
Martin E. P. Seligman: Naučimo se optimizma
Martin E. P. Seligman: Optimističen otrok: preizkušen program za varovanje otrok pred depresijo in ustvarjanje odpornosti za vse življenje
Mihaly Csikszentmihalyi, ki poleg M. Seligmana velja za drugega utemeljitelja pozitivne psihologije, se je največ ukvarjal z zanosom (angl. flow). Zanos je stanje, ki ga doživljamo, kadar smo polno osredotočeni; ko smo maksimalno angažirani v dejavnost, ki nas tako posrka, da ob tem izgubimo občutek za prostor, čas in druge okoliščine (v igri, pri športu, pri delu, ustvarjanju).
Carol Dweck, ena od vodilnih razvojnih psihologinj v svetu je v psiholoških in učiteljskih krogih zaslovela s teorijo miselnosti (angl. mindset). V raziskavah je pri otrocih in odraslih prepoznala dva pomembna vzorca – togo miselnost in razvojno (prožno) miselnost, ki pomembno determinirata uspešnost ljudi v različnih situacijah in ob različnih izzivih.
Knjiga v slovenščini:
Carol Dweck: Moč miselnosti: kako uresničiti svoje zmožnosti
Predavanje TED Talk:
The power of believing that you can improve | Carol Dweck
Angela Duckworth; v zadnjem času je v slovenskih knjižnicah med najbolj izposojenimi knjiga, v kateri pojasnjuje, zakaj je predanost (angl. grit) ena od najpomembnejših lastnosti za uspešnost ljudi v različnih okoliščinah.
Knjiga v slovenščini:
Angela Duckworth: Predanost: moč strasti in vztrajnosti v življenju in pri delu
Predavanje TED Talk:
Grit: the power of passion and perseverance
Angela Lee Duckworth
Ed Diener je en od najpomembnejših avtorjev na področju raziskovanja sreče in subjektivnega blagostanja.
Barbara Fredrickson se raziskovalno ukvarja z vprašanjem pozitivnih oziroma prijetnih čustev.
Sonja Lyubomirsky, priznana raziskovalka na področju doživljanja sreče, je prepričana, da so občutki sreče odvisni od našega samonadzora – zato lahko pomembno vplivamo nanje in s tem na kakovost življenja.
Christopher Peterson en od najtesnejših sodelavcev M. Seligmana, ki se je posvečal raziskovanju značaja in vzgoje značaja, je osrednji avtor modela moči značaja in vrlin, pomembnega za področje vzgoje in izobraževanja.
Knjiga v angleščini:
Christopher Peterson, Martin E. P. Seligman: Character strengths and virtues: a handbook and classification
Philip Zimbardo, za marsikoga morda presenetljiv udeleženec seznama, je v psiholoških krogih in v širši javnosti znan predvsem zaradi Stanfordskega eksperimenta z zaporniki in raziskovanja zla pri ljudeh. V zadnjih letih pa pomemben del njegovega dela predstavlja raziskovanje nasprotja zla - heroizma.
Predavanje TEDxMidwest
Philip Zimbardo - O herojih
Pomembni predhodniki POZITIVNE PSIHOLOGIJE
Že pred njenim uradnim "rojstvom" pozitivne psihologije so številni psihologi s svojim delom in raziskovanjem tlakovali pot sodobni pozitivni psihologiji.
John Dewey, je bil prepričan, da bi morali šolski programi temeljiti na interesih otrok, zagovarjal je aktivno in izkustveno učenje. Ko je bila psihologija kot veda in stroka še globoko v plenicah, je predsednik ameriškega (najstarejšega in največjega) strokovnega združenja psihologov John Dewey trdil, da mora psihologija kot samostojna veda biti zavezana razumevanju človeškega vedenja in prispevati k vrednosti človeškega življenja. Delo psihologov in psihologije moramo vrednotiti, je menil Dewey, v luči njihovega prispevka k vrednosti oziroma kakovosti življenja posameznikov in prispevka k razvoju cvetoče družbe.
Abraham Maslow; čeprav ga pripisujejo Seligmanu, je izraz »pozitivna psihologija« prvi uporabil že Maslow v knjigi »Motivation and Personality« (1954). Prepričan, da se psihologija preveč ukvarja z motnjami in zato ne zmore razumeti človeškega potenciala v celoti, se je uveljavil kot najpomembnejši predstavnik humanistične psihologije, avtor modela hierarhije potreb in pojma samoaktualizacije kot najvišje stopnje človeških potreb.
Abraham Maslow o samoaktualizaciji (1968)
Viktor Frankl; utemeljitelj logoterapije, se je znotraj humanistične psihologije uveljavil kot avtor številnih del, v katerih je pisal o smislu kot enem od temeljnih človeških motivov in njegovem nasprotju – eksistencialnem vakuumu. Frankl, na čigar delo je v veliki meri vplivala osebna izkušnja uničevalnega taborišča Auschwitz, je bil s svojo teorijo smisla med prvimi psihologi, ki so epidemijo depresije v sodobnem času povezovali z odsotnostjo občutkov smisla in upanja.
Carl Rogers; še en od najbolj vidnih predstavnikov humanistične psihologije se je v svojih delih ukvarjal s posameznikom in z medosebnimi odnosi.
En od najpomembnejših pojmov v njegovi teoriji je pojem samoaktualizacije osebnostne rasti, za katerega meni, da v vsakem človeku predstavlja notranjo moč, ki vodi k rasti, učenju, izpopolnjevanju, spreminjanju.
Albert Bandura, znan po poskusih z lutko Bobo (modelno učenje), je s teorijo samoučinkovitosti en od ključnih predhodnikov pozitivne psihologije. Po Banduri je samoučinkovitost prepričanje posameznika v lastno zmožnost vplivati na pomembne dogodke v življenju in zmožnost nadzora nad doživljanjem teh dogodkov.
Povezava na besedilo: Albert Bandura: