Pozitivna psihologija uporablja resne znanstvene metode.

 

Marsikaj, kar se dandanes predstavlja kot “pozitivna psihologija” pa je v resnici zelo daleč od tega. Ker se ukvarja s pomembnimi vidiki človeške duševnosti in počutja, je namreč vzporedno z razvojem pozitivne psihologije naraščalo tudi število poskusov prodaje najrazličnejših nepreverjenih šarlatanskih in gurujskih idej in pristopov pod krinko pozitivne psihologije. V svetu (in tudi pri nas) ne manjka primerov najrazličnejših nepreverjenih, spornih, dvomljivih, včasih pa tudi škodljivih nasvetov, spletnih strani, publikacij in izobraževanj pod znamko “pozitivne psihologije”. 

​

Med pozitivno psihologijo in mnogimi primeri na levi strani obstaja pomembna razlika: cilj pozitivne psihologije je jačati življenjske veščine in okrepiti človeka, da bo lahko njegovo življenje bolj kakovostno in se bo lažje in bolj uspešno soočal z različnimi življenjskimi izzivi; rezultat mariskatere kvazi »samopomoči« (pa četudi so za njo še tako dobri in nesebični nameni) pa je lahko ravno nasproten – pri ljudeh vzbuja in ohranja povišano raven tesnobe, ki namesto v razvoj lastnih moči vodi v iskanje zunanje pomoči, namesto v avtonomijo pa v odvisnost od različnih receptov, priporočil in gurujskih navodil, kako živeti življenje.

​

Marsikatera tehnika samopomoči, marsikateri priročnik in marsikakšno izobraževanje lahko na posamezne ljudi vpliva pozitivno; mnogi ljudje se lahko zaradi različnih priporočil, tečajev, izobraževanj, priročnikov in “resnic” dejansko počutijo bolje (vsaj nekaj časa). Vsekakor pa teh primerov ne gre mešati s pozitivno psihologijo, pa četudi marsikateri guruji, “strokovnjaki” in drugi še tako glasno vpijejo, da se gredo pozitivno psihologijo.

​

Tako kot nekaj opravljenih tečajev in delavnic ter nekaj prebranih knjig ali spletnih virov ne morejo nadomestiti študija medicine in ustvariti zdravnika, ali ne morejo nadomestiti študija tehničnih znanosti in ustvariti inženirja, tudi nekaj tečajev in knjig ne more nadomestiti večletnega študija človeške duševnosti. Zato je treba opozoriti, da marsikaj, kar se kiti in kliče “pozitivna psihologija” ni niti psihologija, niti ne pozitivno. Še posebno zavržena pa so tista prizadevanja, ki zlorabljajo stiske, težave, probleme, vprašanja in težnjo po večji kakovosti počutja in življenja pri ljudeh, ter jim za drage denarje prodajajo nepreverjene recepte za srečo.