Kjer koli ljudje živimo, se učimo ali delamo skupaj, se bodo pojavile razlike. Mnenja, cilji in občutki včasih trčijo drug ob drugega. Kar je povsem normalno. Nesporazumi in konflikti sami po sebi niso niti slabi niti dobri. Dobre ali pa slabe so njihove posledice. Zato je pomembno, kako se odzovemo nanje. Učenje veščin reševanja konfliktov otrokom in mladim pomaga, da se naučijo poslušati, spoštljivo izražati čustva ter iskati rešitve, ki ohranijo tako odnose z drugimi kot s

Zdravi odnosi oblikujejo, kako otroci in mladostniki vidijo sebe in druge. Ko se počutijo varne, povezane in sprejete, se razvijata in krepita njihova samozavest in radovednost — s tem pa se postavljajo temelji za uspešno krmarjenje med izzivi, na katere bod naleteli pozneje v življenju.

Vsak pomemben dosežek – učenje nove veščine, dokončanje projekta ali uresničitev cilja – zahteva čas in trud. Šole, ki spodbujajo prizadevnost in vztrajnost, otrokom in mladostnikom pomagajo krepiti samozaupanje, potrpežljivost in samozavest.

Življenje ni vedno lahko. Nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Verjetnost, da današnji otroci in mladi na svojih življenjskih poteh ne bodo doživeli razočaranj, sprememb, izgub, padcev in trenutkov, ko stvari ne bodo šle po njihovih načrtih, je ničelna. Ključno vprašanje zato ni, ali bodo kdaj doživeli resne preizkušnje, pač pa kako se bodo znali in zmogli soočiti z njimi.

Čustvena inteligentnost, zmožnost prepoznavanja, razumevanja in upravljanja lastnih čustev ter zmožnost empatičnega povezovanja z drugimi otrokom, mladim in odraslim pomaga krmariti med izzivi, razvijati empatijo in graditi zdrave odnose.

Živimo v času nenehnega hrupa, hitrega tempa in zaslonov. Mladi odraščajo v svetu, ki jih neprestano zasipa z obvestili, ponuja hitro instantno zabavo in jih preplavlja z neskončnim tokom informacij. Njihove misli nenehno begajo stran od sedanjega – in pogosto tudi proč od njih samih, proti zaslonom. Zato sta veščini čuječnosti in usmerjene pozornosti danes morda pomembnejši kot kdajkoli prej.

Kot družbena bitja živimo znotraj kulture, ki so jo oblikovale generacije pred nami. Način, kako se otroci in mladi učijo teh vrednot, jih ponotranjajo, prevprašujejo, o njih razmišljajo in jih živijo, ne vpliva le na njihovo življenje, temveč tudi na etično podobo sveta, ki ga bodo pomagali soustvarjati za prihodnje generacije.

Ljudje smo po naravi družabna bitja. Potreba po skrbi za druge in po prispevanju k skupnosti je globoko vtkana v nas. Tudi za to, ker smo bili ljudje v zgodovini vedno odvisni od skupnosti – tistim, ki so v skupnost vlagali več, je skupnost tudi vračala več.

Vsak otrok prinese na svet svoje potenciale, edinstvene močne strani, talente in možnosti, ki čakajo, da se razcvetijo. Ali se ti potenciali razvijejo v celoti, ali le deloma, ali pa zbledijo, je v veliki meri odvisno od tega, kako otrok in mlad človek nauči videti samega sebe.