Če starša tekmujeta za naklonjenost otrok, ne zmaga nihče

Starševsko tekmovanje za naklonjenost otrok je ena od najslabših reči, ki si jih lahko starši privoščijo. Ker se takšna tekmovanja vedno končajo z enim in istim rezultatom, brez zmagovalce, pa s samimi poraženci. Izgubi otrok in izgubita starša.

Obstaja misel, ki zmehča tudi najbolj otrdelo srce: »Mami/Oči, ti si najboljši starš na svetu.«

Ko človek po vseh naporih, neprespanih nočeh, previtih plenicah, vožnjah od glasbene šole do treninga in drugih izzivih sliši nekaj takšnega, je ves trud in napor povrnjen. Moj otrok me ceni. Moj otrok me vidi. Moj otrok me spoštuje.

Ta občutek je tako prijeten, da nekateri starši stopijo korak dlje. Za vsak primer, da otrok ne bi naredil napake, poskrbijo za to, da bo ja opazil, kako »sem jaz najbolj zabaven in požrtvovalen in ah in oh in sploh starš na svetu« … da otrok ne bi naredil napake pri oceni, poskrbijo za svojevrstno tekmovanje za »najstarša« … in ker je najbolje najprej opraviti z najbližjo konkurenco, se potrudijo biti bolj »kul« starš od glavnega konkurenta v lastnem gospodinjstvu.  

“Mami te je prisilila pojesti brokoli? Bova naročila pico, ko bo šla k frizerju.«

»Oči ti je kupil tiste čevlje, ki so ti bili najbolj prav? Ne tiste znamke, ki si jo želiš. Greva zamenjat.«

Je, vem, oba primera se zdita pretirana. Ampak včasih se takšna drobna tekmovanja zgodijo popolnoma neopazno. Drobna radodarna poteza, na prvi pogled prijazna … ki nekje zadaj šepeta »a vidiš, kako dober in prijazen starš sem« … v otrokovih očeh pa počasi vzpostavlja vzorec: starševsko ljubezen merim po tem, kdo pogosteje reče JA.

Starševsko tekmovanje za naklonjenost otrok je ena od najslabših reči, ki si jih lahko starši privoščijo. Starševstvo je že samo po sebi naporno, nobene potrebe ni iz njega narediti tekmovanje, na koncu katerega bo nekdo zmagovalec. Ker se takšna tekmovanja vedno končajo z enim in istim rezultatom, brez zmagovalce, pa s samimi poraženci. Izgubi otrok in izgubita starša. Oba. Ko starševstvo postane tekmovanje za otrokovo naklonjenost, nagrada ni vredna cene, ker otrok na koncu izgubi stabilnost, ki jo v resnici potrebuje. Da o ceni za partnerski odnos niti ne govorim. Podkupnine pa … hitro izzvenijo … in naslednjič za isti učinek ne zadoščajo več, ker so otroci dovolj bistri, da prepoznajo strategije, ki jim prinesejo kar največ ugodja.

Otroci potrebujejo dosledno starševstvo. Ne dveh staršev, ki s podkupninami tekmujeta za njegovo naklonjenost kot dva  animatorja na rojstnodnevni zabavi. Tudi zato, ker imajo otroci največji občutek varnosti v družini, kjer so pravila jasna in dosledna, odnosi pa topli in prijazni.

Kako se izogniti tej pasti

Otroci imajo od otroštva največ, ko smo starši dosledni in prijazni. Oboje. K temu prispeva nekaj preprostih reči.

• Dogovoriva se o ključnih pravilih. Starša postaviva skupne meje: ura za spanje, domače naloge, čas pred zasloni. Ko oba slediva istim osnovnim pravilom, je manj možnosti za nedoslednosti in iskanje lukenj.

• Priboljški in nagrade so priboljški in nagrade, ne podkupnine. Spontan sladoled je veliko slajši za vse, če v ozadju ni tekmovanja, kdo bo otroku dal večjo kepico. Veselje ob podkupninah je manj doživeto in prej izzveni.

• Ne spodkopavava se pred otrokom. Če je drugi starš že rekel NE, ga podprem. Tudi, če bi sam odločil drugače. Nestrinjanje rešujem kasneje, na samem, ne pred otrokom. Sicer se otrok nauči, kako najlažje doseči svoje in uporabiti enega starša proti drugemu, kot mali politični strateg.

• Povežem se brez “kupovanja” odnosa. Družabne igre, zabavne šale, skupne peka, sprehodi in izleti, dogodivščine in pustolovščine … skupni trenutki pristnega gradijo globljo in bolj trdno povezanost kot pica za podkupnino.

• Delim si zasluge. Namesto “Peljal te bom v živalski vrt” je dosti bolj prijazno reči: “Mami ima delo in danes ne more, pa vsa razmišljala in se odločila, da te bom zato danes sam peljal v živalski vrt.” Dobro starševstvo je timski šport, ne zbiranje individualnih trofej.

• Ustavim se in premislim. Preden rečem JA, se vprašam: Ali bi rekel JA zato, ker menim da je to pravi odgovor, ali zato, da zasenčim drugega starša? 

Napake, ki se jim velja izogniti:

• izkoriščanje vsake priložnosti za dokazovanje, da sem otroku prijazen/boljši starš (dobrim staršem tega, da so dobri starši, ni treba dokazovati),

• sprejemanje odločitev v nasprotju z dogovorjenimi pravili, pod vplivom občutkov krivde,

• preglasiti partnerja pred otrokom.

Otroci potrebujejo dosledno starševstvo. Ne dveh staršev, ki s podkupninami tekmujeta za njegovo naklonjenost kot dva  animatorja na rojstnodnevni zabavi.

dr. Kristijan Musek Lešnik, 2026

Ta zapis je priredba zapisa, ki je bil v angleščini prvič objavljen leta 2026 na spletnem portalu www.aparentty.com.

Povezava na originalni članek (in druge članke v angleškem jeziku) na spletnem portalu Aparenttly: https://www.aparenttly.com/long-articles/competing-for-fun-parent-trophy