Če se plazenje (hoja, govor) spremeni v tekmo, ne zmaga nihče.

Razvojni mejniki niso tekma – če jih pa spremenimo vanjo, postanejo breme: za nas in za dojenčke in malčke. V resnici so preprosti statistični kazalniki, ki v grobih orisih zrcalijo razvoj povprečnih otrok. Strokovnjaki, katerim so namenjeni, razumejo, da v resnici noben dojenček ali malček ni povprečen in da se vsak razvija s svojim tempom.

Mamica A: A veste, da naš že plazi.

Mamica B: Joj, a ni to ljubko ... no, naša plazi pa že dva meseca.

Mamica C: Naš je kar preskočil plazenje, še malo pa bo shodil ... po horoskopu jutri zjutraj.

Mamica D: Naša je že. Zdaj že preskakuje kolebnico ... na eni nogi ... miže.

Mamica A: Ampak naš je pa včeraj povedal prvo besedo.

Mamica B: A ni to ljubko. Naša govori že dober mesec. Zdaj pove že šest besed.

Mamica C: Naš jih že dvajset ... prva je bila seveda mama.

Mamica D: Od naše pa polikarbonat.

Ena od stvari, ki se nekako ne spodobijo staršem, je na glas hvaliti se sam s sabo. Tako kot pri mnogih rečeh tudi tu obstaja preprosta rešitev za premostitev zadrege. Namesto, da bi se hvalili s svojimi starševskimi veščinami, se starši lahko pohvalijo posredno: s svojimi dojenčki, malčki, otroki. Na primer takole: »moj otrok dosega pomembne razvojne mejnike prej kot večina (beri: prej kot vaši)«.

Začne se nedolžno. Na igralnih uricah, na sprehodu z drugimi starši, na glasbeni delavnici za dojenčke … nekdo mimogrede (po nekem naključju vedno takrat in na tak način, da sliši čim več drugih staršev) navrže: “A veste, da naša Maja se že plazi!” 

Nekateri starši pritegnejo in začnejo opisovati podvige svojih potomcev.

Nekateri pa … s sklonjeno glavo zrejo svoj naraščaj, ki na hrbtu zadovoljno žveči svoj palec  na nogi in kaže za plazenje toliko zanimanja kot povprečen bronasti kip Bude. Nekje v njih pa že kljuva: »Čakaj … plazenje? Pri sedmih mesecih? A smo mi “zadaj”? A se tako začne zaostanek? Se moramo naročiti v razvojni ambulanti? Kakšna je čakalna doba?« Na skrivaj pod mizo googlajo ali sprašujejo ChatGPT "kakšna je povprečna starost plazenja”, v glavi pa sestavljajo načrt za predelavo dnevne sobe v poligon za premagovanje jarkov in ovir in razmišljajo, kako bi med delavnice keramike za malčke in urice z Mozartom vrinili intenzivni tečaj plazenja.

Nihče si ne želi, da njegov otrok zaostaja za vrstniki. Nihče si ne želi, da bi drugi starši s prstom kazali njegovega otroka in žalostno odkimavali, v zatemnjenih hodnikih pa šepetali: »Ni čudnega, da iz malega nič ni, pri takšni mami.«

Zato se starši zatekajo k razvojnim mejnikom. Ti se v velikokrat nepredvidljivem kaosu, v katerem se znajdemo, ko na svet spravimo jokajočo in kakajočo štruco brez slehernih navodil za uporabo, zdijo  kot bleščeči svetilniki: tja moramo. Kot najbolj jasen, merljiv dokaz, da “kljub temu, da včasih tipamo v temi, vendarle nekaj delamo prav”. Zato postanejo gibalne spretnosti ali pa govor svojevrstna “lestvica” za primerjanje, kako dobro gre našim potomcem (oziroma nam) v primerjavi z drugimi. Če naš ljubki zarod doseže ali prehiteva razvojne mejnike, je to potrditev naših starševskih veščin in genov, ki smo jim jih dali. Če jih ne dosegajo, nam v glavi že tulijo alarmi.

Ampak v resnici je dojenčkom in malčkom kaj malo mar za pokale in prva mesta, dokler lahko kaj dajo v usta in lahko s čim ropotajo. Tekmovanja kot so »hitrostno plazenje«, »velika nagrada za najdaljšo prvo besedo« ali »šampionat ulice za prvi pritisk v kahlico« so zato dosti bolj tekme staršev kot malčkov. Družbeno sprejemljiv način, da se pohvalimo pred drugimi, ne da bi rekli naravnost: »Moj otrok je boljši od tvojega.” Vse kar je treba, je na videz naključen: “A tako je pri vas, naša je začela plaziti že pri šestih mesecih — komaj ji sledimo!” in kratko čakanje na tisti tako prijeten “Oooo!” iz grl ostalih staršev.

Razvojni mejniki niso tekma – če jih pa spremenimo vanjo, postanejo breme: za nas in za dojenčke in malčke. V resnici so preprosti statistični kazalniki, ki v grobih orisih zrcalijo razvoj povprečnih otrok. Strokovnjaki, katerim so namenjeni, razumejo, da v resnici noben dojenček ali malček ni povprečen in da se vsak razvija s svojim tempom. Starši, ki imamo pred sabo svojega prvega otroka, pa te kazalnike včasih prehitro začnemo razumeti kot kažipote, ki jim je treba slediti s štoparico v rokah in zagnati alarm, čim zaslutimo kakršno koli možnost odstopanja.

To ne pomeni, da nima smisla spremljati otrokovega razvoja in ga primerjati z razvojnimi mejniki. A če imamo kakršen koli pomislek, je dosti bolje stopiti do pediatra ali drugega strokovnjaka, kot odpreti Instagram, ali Facebook. 

Zakaj tekme okrog razvojnih mejnikov škodijo in povzročajo nepotreben stres

Dojenčki in malčki ne vedo, ali so “naprej” ali zaostajajo. Sploh se ne zavedajo, da so sredi tekmovanja. Vse kar jih zanima je, kako priti od točke A (odejica) do točke B (prepovedan daljinec za v usta) — ne da bi se med podvigom zarili  z obrazom v preprogo. Ko njihovo plazenje (ali katerikoli razvojni mejnik) odrasli spremenimo v tekmovanje, se zgodi kar nekaj reči:

• Pritisk nadomesti igro. Dojenčki neverjetno dobro “prebirajo” naše občutke. Če vsakič, ko so na trebuščku, napeto zremo vanje v pričakovanju, kdaj se bodo že privzdignili in premaknili, kot da so pred njimi kvalifikacije za Olimpijado, bodo začutili našo napetost. Naravno početje, raziskovanje pa s tem postane stresno namesto vir prijetnih občutkov (za otroka in starša).

• Prehitevanje in siljenje. Če dojenčka/malčka postavljamo v položaje, na katere še ni pripravljen, ali ga nenehno spodbujamo (k plazenju ali čem drugem), lahko to postane vir frustracij in celo zavira naraven razvoj gibalnih in drugih. Razvoj motorike (in drugih veščin) je postopen proces, nasilno potiskanje proti ciljni črti pa pri tem ne pomaga, kvečjemu škodi.

• Sproži se začarani krog primerjav. Tekmo v plazenju nadomesti tekma v hoji, v govoru, v branju … Če tega kroga ne prekinemo pravočasno, otrok od malega odrašča z občutkom, da vreden predvsem toliko, kolikor hitro in uspešno dosega življenjske mejnike.

• Oženje pogleda. Če se kot starši osredotočimo na zgolj eno ali peščico funkcij, lahko spregledamo širšo sliko in druga področja razvoja. Če se osredotočimo le na eno plat, na primer na šibkejše gibalne veščine pri otroku, lahko spregledamo njegove močne plati: morda je to čebljanje, radovednost, reševanje problemov. Gibanje, govor … so samo ena plat razvoja. Dojenček, ki zaostaja za vrstniki pri plazenju, je morda hitrejši od njih pri zgodnjem govoru, socialnih stikih, iznajdljivosti, ali katerem drugem področju.

• Izčrpanost staršev. Nenehno primerjanje nam ukrade veselje do tega, kdo je naš dojenček danes. Namesto da bi uživali v brezzobem nasmehu ali v fascinaciji nad ventilatorjem na stropu, merimo “čas” od klubske mizice do kavča.

Kako se izogniti tej pasti

Kako spodbujati otrokov razvoj, ne da bi razvojne mejnike spremenili v tekmovanje s štoparico?

• Opomnim se, da so razvojni mejniki povprečja, otroci različni, razpon pa nekaj normalnega. Plazenje se pri enako zdravih in razvitih malčkih lahko začne kadarkoli med 6. in 10. mesecem, nekateri ga pa celo preskočijo.

• Veselim se malih korakov in napredka. Valjenje, drsenje po ritki, zviranje po preprogi — vse to so motorične veščine, ki jih starševski priročniki z razvojnimi mejniki običajno ne zajemajo, pa vsaka med njimi lahko pomeni korak naprej v otrokovem razvoju.

• Uživam v miru, dokler traja. Ko se bo malček začel prosto gibati po hiši, tega miru kar nekaj časa ne bo več.

• Ne spodbujam tekmovanj in se jih ne udeležujem. Če se pogovori med starši začnejo obračati v smer proti tekmovanju v doseganju razvojnih mejnikov, si mislim svoje in ne sodelujem.

• Ohranjam veselje in zabavo. Čas, ki ga preživim z otrokom na preprogi ali na kavču, je čas za igro, veselje, povezovanje, ne za trening.

• Iščem pomiritev, ne primerjav. Če me kar koli skrbi, se obrnem na pediatra, ne na starševski forum ali ChatGPT.

Razvojni mejniki niso tekma – če jih pa spremenimo vanjo, postanejo breme: za starše in za dojenčke/malčke.

dr. Kristijan Musek Lešnik, 2026

Ta zapis je priredba zapisa, ki je bil v angleščini prvič objavljen leta 2026 na spletnem portalu www.aparentty.com.

Povezava na originalni članek (in druge članke v angleškem jeziku) na spletnem portalu Aparenttly: https://www.aparenttly.com/long-articles/competitive-crawling