Angela Lee Duckworth - Moč strasti in vztrajnosti

Ameriška psihologinja Angela Lee Duckworth v predavanju »Grit: The Power of Passion and Perseverance« postavi pod vprašaj trdovratno prepričanje, da je za uspeh najpomembnejša nadarjenost. Na podlagi svojih raziskav poudarja, da dolgoročni dosežki niso toliko odvisni od nadarjenosti kot od kombinacije strasti in vztrajnosti pri uresničevanju dolgoročnih ciljev v življenju in karieri. Njeno sporočilo je preprosto: ne odloča to, kako hitro napredujemo, temveč ali in kako vztrajamo.

https://www.youtube.com/watch?v=H14bBuluwB8

Angela Duckworth je kot učiteljica matematike v razredu vedno znova opažala nekaj, kar je bilo navzkriž z uveljavljenim prepričanjem, da so najbolj inteligentni učenci najbolj uspešni. Njena izkušnja je bila drugačna: najbolj uspešni učenci niso bili nujno tisti, ki bi jim testi izmerili najvišji IQ, temveč tisti, ki niso obupali, ko so stvari postale zahtevne in težke. To vprašanje jo je spodbodlo, da je svojo strokovno pot nadaljevala na povsem drugem področju: iz matematike se je preusmerila v psihologijo.

Pri svojem raziskovalnem delu z različnimi skupinami otrok, mladih in odraslih je ugotavljala, kdo vztraja in kdo odneha – in zakaj. Začela je raziskovati zavzetost oziroma predanost, kombinacijo vztrajnosti in strasti, ki ljudem omogoča, da napredujejo proti ciljem kljub oviram in težavam.

Angela Duckworth poudarja, da uspeh ni tek na kratke proge, pač pa maraton. Nadarjenost lahko pomaga pri začetku, a sama od sebe brez vztrajnosti ne pripelje daleč. Zato je po njenem mnenju je eno od najbolj pomembnih vprašanj pri delu z otroki in mladimi, kako jih učiti, da je trud pomemben in da so morebitne napake in težave del učenja, ne pa dokaz nezmožnosti.

Ključna sporočila predavanja

• Vztrajnost pripelje dlje. Nadarjenost je pomembna, vendar brez dolgoročne predanosti in vztrajnosti ne vodi do vrhunskih dosežkov.

• Uspeh pri pomembnih rečeh je po navadi rezultat truda. Ni tako pomembno, kako hitro napredujemo, temveč ali vztrajamo, ko postane težko.

• Strast in smisel sta ključ do uspeha. Kadar otrok ali mladostnik čuti notranjo motivacijo in so mu izzivi smiselni, je lažje vztrajati (nič drugače ni za odrasle).

• Napake so del rasti. Ovire in neuspehi niso odraz nezmožnosti in znak neuspeha, pač priložnost za napredek.

• Vztrajnost se da razvijati in krepiti. Ni redka prirojena lastnost nekaterih ljudi, pač pa življenjska veščina, ki jo lahko krepimo.

Zakaj je predavanje primerno za starše in vzgojitelje

Kot starši in učitelji lahko veliko naredimo za razvoj poguma vztrajnosti.

Ali otroke in mlade pohvalimo za trud, ali za rezultate?

Kako se odzovemo na njihove napake? Kot da so nekaj usodnega? Ali jih vprašamo: »Kaj si se iz tega naučil?« ali »Kaj bi naslednjič naredil drugače?«

Ali jih spodbujamo pri rečeh, ki zahtevajo trud in napor?

Ko odrasli ustvarimo okolje, kjer se trud ceni in kjer neuspeh ni sramota, otroci in mladi lahko razvijajo vztrajnost, ki jim bo pozneje služila ne le pri šolskih in kariernih izzivih, pač pa tudi v odnosih in v življenju nasploh.

PS. Seveda je pomembno tudi ravnovesje. Vztrajnost ne pomeni, da otrok nikoli ne sme odnehati.

Za konec

V svetu, kjer se dosežke pogosto enači s hitrostjo in rezultati, je na mestu opozorilo, da od otrok in mladih ni dobro pričakovati in zahtevati popolnosti, pač pa jim je treba zagotoviti priložnosti za vztrajanje.

Predavanje Angele Duckworth opominja, da so velike poti sestavljene iz malih korakov. Da vztrajnost ni glasna in spektakularna. Je predvsem tiha odločitev, da stisnemo zobe in poskusimo še enkrat. Kot starši in učitelji imamo privilegij, da otrokom pomagamo razvijati to življenjsko veščino. Ne s pritiskom, temveč s podporo. Ne z zahtevo po popolnosti, temveč z zaupanjem vanje.

Nadarjenost je pomembna. Talenti štejejo. A v življenju na dolgi rok ni najpomembnejše, kako nadarjen je otrok. Bolj pomembno je, ali verjame, da je sposoben rasti. Za to pa je pomembno, da ob sebi čuti odrasle, ki verjamejo vanj tudi takrat, ko je pot strma, ali so pa na njej ovire

dr. Kristijan Musek Lešnik, 2026