Preveč dražljajev za dojenčka in malčka ni obogatitev, pač pa kaos!

Potrošniški svet nas neprestano prepričuje, kaj vse bodo dojenčki in malčki zamudili, če ne bodo deležni kopice igrač, aplikacij, materialov, tečajev, ki »preverjeno« spodbujajo razvoj možganov proti genialnosti in briljantnosti.

V resnici ni nobene potrebe, da bi prve mesece in leta spremenili v učni laboratorij. Dojenčki in malčki ne rabijo učnih načrtov in tečajev, pač pa primerne spodbude in priložnosti za varno raziskovanje, igro, radovednost. Pa seveda na prvem mestu stik in povezanost.

Strah, da ne bi zamudili pravega trenutka in s tem oškodovali svojih dojenčkov in malčkov velikokrat žene starše v iskanje dejavnosti in spodbud zanje. Posledica? Prvi otrokovi meseci in leta se nehote spremenijo v pripravljalnico za Oxford ali Harvard. Ampak ko vsak trenutek z dojenčkom postane »učna priložnost« za razvoj možganov, so na izgubi vsi, dojenček in starši.

Kako preveč dražljajev in spodbud škodi dojenčkom in malčkom (in tudi staršem)

• Preveč dražljajev = preobremenjen dojenček/malček.

• Dojenček/malček postane "projekt". Nenadoma to, kdaj shodi, spregovori in doseže nov razvojni mejnik, postane bolj pomembno od tega, kolikokrat ga primemo v naročje in kako se ukvarjamo in igramo z njim.

• Čas postane tako načrtovan, da zmanjka priložnosti za dolgčas. Ampak brez dolgčasa ni odkrivanja. Mir in tišina sta tisto, kar spodbuja radovednost in raziskovanje; ne zasutost z goro igrač »za razvoj možganov«.

• Izgorelost staršev. Nenehno “načrtovanje razvojno primernih dejavnosti” je naporno in izčrpa.

• Utrjuje se odnos »vreden sem toliko kot moji rezultati«. Otrok si zapomni: “Vreden sem, ko dosežem nekaj,” namesto: “Vreden sem, ker sem.”

  
  

Kako se izogniti tej pasti

Spodbujanje razvoja in učenja je pomembno — ni pa vse.

• Najprej povezanost, potem pa ostalo. Očesni stik, crkljanje, žgečkanje, crkljanje, smeh, spakovanje, čebljanje, pogovarjanje, božanje… so naložba za celo življenje.

• Vsakdanje življenje je dragocena, a podcenjena učilnica. Igranje, pospravljanje, izleti, sprehodi … so dragocene (in veliko cenejše od tečajev) učne izkušnje.

• Radovednost je zdrava in pomembna. Ko otrok pokaže zanimanje in voljo doraziskovanja, velja prisluhniti (v mejah varnosti, seveda).

• Igrače: bolje rotirati kot preplaviti. Nekaj igrač naenkrat je dovolj.

• Počutje je pomembno. Nasmehi štejejo več kot na silo »premagani« razvojni mejniki.

• Igra si zasluži posebno zaščito. Ker prav igra najbolj učinkovito krepi otrokove veščine in možgane.

Različni tečaji in dejavnosti vplivajo na otrokov razvoj. Ampak tudi malčki, ki odraščajo brez pritiska, da bi bil sleherni njihov dan zapolnjen z različnimi dejavnostmi in igračami za možgane, lahko zrastejo v radovedne, samozavestne in ukaželjne otroke — včasih celo bolj.

Najbolj dragoceni spomini iz otroštva niso povezani z učenjem španščine ali periodnega sistema pri treh letih … povezani so s smehom, crkljanjem, žgečkanjem, varnim naročjem in občutkom »vreden in ljubljen sem zato, ker sem, ne zaradi dosežkov, rezultatov in naključja, da sem shodil dva tedna pred sosedom«..

dr. Kristijan Musek Lešnik, 2026

Ta zapis je priredba zapisa, ki je bil v angleščini prvič objavljen leta 2026 na spletnem portalu www.aparentty.com.

Povezava na originalni članek (in druge članke v angleškem jeziku) na spletnem portalu Aparenttly: https://www.aparenttly.com/long-articles/diy-baby-einstein