top of page

Kritično razmišljanje: Učenje življenjskih veščin za 21. stoletje

  • Writer: Kristijan Musek Lešnik
    Kristijan Musek Lešnik
  • Feb 3
  • Branje traja 2 min

Živimo v času neprestanega pretoka neskončnih informacij, novic, mnenj, videov in objav, ki se na zaslonih menjajo vsakih nekaj sekund. Za otroke in mlade, ki odraščajo v tem svetu, kritično mišljenje ni le ena od življenjskih veščin – je preprosto nujnost.

 

Kritično mišljenje pomeni znati se ustaviti, premisliti in izbrati. Prepoznati, kaj je v poplavi informacij sploh res, kaj je pristransko in čemu ni smiselno verjeti. Za to, da razvijejo kritično mišljenje, je otroke in mlade treba učiti postavljati vprašanja, razmišljati samostojno in pretehtano odločati.


Zakaj je kritično mišljenje pomembno

Mladi, ki se skozi šolska naučijo kritično razmišljati, ne pridobijo le šolskih veščin. Dobijo orodja, ki jih bodo spremljala celo življenje in jim pomagala:

  • spraševati in ohranjati radovednost,

  • premisliti, preden se odzovejo,

  • presojati dejstva, vire, podatke,

  • spoštovati različna stališča

  • sprejemati odgovorne, premišljene, informirane odločitve.


Kritično mišljenje je podlaga samozavesti, ki pomaga znajti se v zapletenem svetu. (Po drugi strani seveda drži, da so mnogi ljudje, ki vedo zelo malo, sila samozavestni in prepričani v svoje znanje, a je z vidika zdravja skupnosti veliko boljše, kadar se samozavest povezuje s kritičnim razmišljanjem.)


Vloga vzgoje in izobraževanja

Vzgoja in izobraževanje nista le vprašanje učnih načrtov in učenja, kaj naj mislimo, temveč predvsem kako mislimo. Šole so idealen prostor za razvijanje kritičnega mišljenja. Ki se lahko razvija le tam, kjer so vprašanja dobrodošla, ideje pa je mogoče varno raziskovati (strah pred napakami, ki marsikaterega otroka privede do tega, da se raje ne izpostavlja in ne sprašuje, je zato en od najbolj ostrih sovražnikov kritičnega razmišljanja).


Podpiranje kritičnega mišljenja v razredu vključuje:

  • zagotavljanje okolja, ki spodbuja radovednost in odprto razpravo,

  • pomoč otrokom in mladim pri preverjanju dejstev in prevpraševanju virov ter »resnic«,

  • postavljanje odraslega zgleda, kako poslušati, razmisliti in spoštljivo odgovarjati,

  • zagotavljanje varnega okolja, v katerem sprememba mnenja ni razumljena kot znak šibkosti (in povod za norčevanje in sram), pač pa kot znak rasti.


Učitelji, ki v svojih učilnicah vzpostavijo tak prostor za razmislek, razpravo in raziskovanje, pogajajo otrokom in mladostnikom učiti se razmišljati poglobljeno in premišljeno.


Pod črto

Kritično mišljenje preoblikuje informacije v razumevanje, razumevanje pa v modrost. Šole in učitelji, ki mlade učijo kritično razmišljati, jim pomagajo razmišljati bolj svobodno. Učilnice, v katerih so vprašanja, premišljevanje in visoka raven aktivnosti del vsakdanjega življenja, otrokom in mladim pomagajo graditi samostojnost, radovednost in samozavest.


Mladi se morajo naučiti jasno razmišljati, modro spraševati in odgovorno odločati.

dr. Kristijan Musek Lešnik, 2026


Ta zapis je priredba zapisa, ki je bil v angleščini prvič objavljen leta 2026 na spletnem portalu Growhumans: www.growhumans.com


Povezava na originalni članek (in druge članke v angleškem jeziku) na spletnem portalu Growhumans: https://www.growhumans.com/post/critical-thinking-in-education


Povezava na priročnike z delovnimi listi, vajami, delavnicami za spodbujanje kritičnega razmišljanja: https://www.abced.si/spodbujanje-kriticnega-misljenja



Komentarji


bottom of page