Odpornost proti lažnim novicam in teorijam zarot: Učenje življenjskih veščin za 21. stoletje

Od družbenih omrežij do videov, iger in spletnih razprav so danes mladi nenehno izpostavljeni nepregledni množici sporočil in informacij, obenem pa ne dovolj opremljeni z veščinami, ki bi jim pomagale presoditi, katere od teh so verodostojne, katere pa ne. V teh okoliščinah razvijanje odpornosti proti lažnim novicam in teorijam zarot ni le pomembna življenjska veščina, pač pa dobesedno nujnost.

Mladi danes živijo v svetu, ki je preplavljen z informacijami – in mnogo med temi ni resničnih. V tem svetu spodbujanje odpornosti proti lažnim novicam in teorijam zarote otrokom in mladostnikom pomaga, da bodo zmogli razmišljati jasno, ostati mirni in osmisliti, kar vidijo in slišijo. Pri tem ne gre za to, da bi razvijali splošno nezaupanje do vsega, kar slišijo in preberejo, pač pa za krepitev jasnosti, samozavesti in premišljenosti, ki jim bodo pomagale razlikovati med verodostojnimi in lažnimi informacijami.

Zakaj je to pomembno

Lažne novice in teorije zarot lahko popačijo otrokovo in mladostnikovo dojemanje sveta, ustvarjajo strah in krhajo zaupanje. Pomembno jih je opremljati z znanji in veščinami, ki jim bodo pomagale razumeti, kakšni so lahko motivi za določeno novico in zakaj se lahko nekdo odloči širiti lažne novice in teorije zarot. Ko jim pomagamo graditi odpornost, jih učimo:

• prepoznavati neresnične ali zavajajoče trditve,

• razmisliti, preden se čustveno odzovejo,

• iskati zanesljive vire,

• pogovarjati se o idejah mirno in spoštljivo.

Vloga šole

Šole morajo biti varen prostor, kjer se mladi učijo ne tega, kaj misliti, temveč kako misliti.

Krepitev odpornosti proti dezinformacijam (zavajajočim informacijam) v izobraževanju vključuje:

• spodbujanje kritičnega raziskovanja in odprtega dialoga,

• učenje medijske pismenosti ter razumevanja, kako algoritmi vplivajo na to, kar vidimo,

• pomoč otrokom in mladostnikom razumeti vlogo čustev, prepričevanja in manipulacij v spletnih vsebinah,

• spodbujanje spoštljivega pogovora o različnih mnenjih.

Trenutek, ko se mladi počutijo dovolj varne, da lahko vprašajo: »Je to res?«, je trenutek, ko lahko začnejo graditi intelektualno odpornost, samostojnost in zaupanje v lastno presojo. Obenem je to trenutek, ko začnejo graditi imunski sistem, ki jih bo lahko ubranil pred tem, da bi njihov um in življenje postala plen ustvarjalcev in razpečevalcev lažnih novic in teorij zarot.

Pod črto

Šole in učitelji, ki v učilnicah spodbujajo radovednosti, ohranjajo občutek varnosti in vzdržujejo premišljene dialog, pomagajo otrokom in mladostnikom razvijati samostojnost, preudarnost in zaupanje v to, v kar verjamejo. V svetu, polnem hrupa in motenj, jih odpornost proti dezinformacijam lahko ohranja preudarne in zavezane resnici – kar je presneto dobra in dragocena popotnica za življenje.

Preudarne misli je težje pretentati. Ko mladim pomagamo prepoznati resnico in se upreti manipulaciji, zaščitimo njihov um in njihovo srce.

dr. Kristijan Musek Lešnik, 2026

Ta zapis je priredba zapisa, ki je bil v angleščini prvič objavljen leta 2026 na spletnem portalu Growhumans www.growhumans.com

Povezava na originalni članek (in druge članke v angleškem jeziku) na spletnem portalu Growhumans: https://www.growhumans.com/post/resilience-to-fake-news-in-education

Povezava na priročnike z delovnimi listi, vajami, delavnicami za spodbujanje kritičnega razmišljanja: https://www.abced.si/spodbujanje-kriticnega-misljenja