Pozitiven odnos do sebe: Učenje življenjskih veščin za 21. stoletje

Vsak otrok prinese na svet svoje potenciale, edinstvene močne strani, talente in možnosti, ki čakajo, da se razcvetijo. Ali se ti potenciali razvijejo v celoti, ali le deloma, ali pa zbledijo, je v veliki meri odvisno od tega, kako otrok in mlad človek nauči videti samega sebe.

Pozitiven odnos do sebe ne pomeni nekritične samohvale in narcisističnega samoljubja. Pomeni prijazen, realističen in uravnotežen pogled na to, kdo in kaj smo – na svoje močne strani in tudi na svoje omejitve. Ne napihnjeno samozavest, temveč sprejemanje samega sebe  zaupanje vase, ki temeljita na lastnih uspehih, trudu, rasti in smiselnih povratnih informacijah.

Mladi ljudje, ki razvijejo zdrav pozitiven odnos do sebe, lahko gredo naprej v življenje opremljeni s pogumom (ki jim omogoča poskusiti), samozavestjo (ki jim omogoča učiti se in rasti) in odpornost (ki jim omogoča pobrati se po neuspehih in vztrajati).

Zakaj je razvijanje pozitivnega odnosa do sebe pomembno

Zdrava samozavest ni arogantna. Temelji na občutku »vreden sem tudi takrat, ko mi ne gre«.

To, kako se mladi počutijo glede sebe, oblikuje, kako se soočajo z izzivi in življenjem. Pozitivno samospoštovanje jim omogoča izzive videti kot priložnosti za ras; dvom v sebe in v svoje zmožnosti lahko hitro vodi v umik in prehitro obupanje.

Raziskave so nedvoumne: samospoštovanje, zgrajeno v otroštvu, napoveduje psihološko blagostanje in duševno zdravje v odraslosti.

Vloga vzgoje in izobraževanja pri razvoju samospoštovanja

Vrtci, šole in pedagogi pomembno vplivajo na to, kako mladi odgovorijo na eno najpomembnejših vprašanj v življenju: »Sem dovolj dober? Sem dovolj dobra?«

Zaupanje v sebe ne prinese vedno uspeha. Poveča pa verjetnost zanj. Obenem pa omogoča lažje in bolj zdravo soočanje z neuspehom. Vzgojitelji in učitelji, ki pri otrocih in mladih negujejo zdrav in ustrezen občutek samozavesti, jim namreč pomagajo, da na sebe ne gledajo skozi prizmo strahu pred neuspehom (in občutkov nezadostnosti, krivde in sramu, kadar ne gre), pač pa z zaupanjem v rast (in pripravljenostjo vložiti napor in trud za nov poskus).

Podpiranje razvoja pozitivnega odnosa do sebe vključuje:

• poudarjanje truda, napredka in učenja, ne le rezultatov,

• zagotavljanje konkretnih, spodbudnih povratnih informacij, ki temeljijo na resničnih dosežkih,

• ustrezen zgled prijaznega odnosa do sebe, ki otrokom in mladim pokaže, da napake niso usodne in se iz njih lahko učimo in rastemo,

• podporo vsakemu učencu za odkrivanje, razvijanje in izkoriščanje njegovih močnih področij.

Pod črto

Ko v delo z njimi vnašamo socialno in čustveno učenje, otroci in mladostniki razvijajo empatijo, samozavest in komunikacijske veščine, ki jih spremljajo naprej skozi življenje.

Negovanje socialnih veščin in odnosov doma, v vrtcih in v šolah krepi občutek skupnosti, pripadnosti. Ustvarja prostore, kjer se otroci in mladi počutijo varne biti to, kdor so, in navdihnjene rasti v to, kar lahko postanejo.

Samospoštovanje je podlaga, iz katere raste odpornost.

dr. Kristijan Musek Lešnik, 2026

Ta zapis je priredba zapisa, ki je bil v angleščini prvič objavljen leta 2026 na spletnem portalu Growhumans: www.growhumans.com

Povezava na originalni članek (in druge članke v angleškem jeziku) na spletnem portalu Growhumans: https://www.growhumans.com/post/positive-attitude-towards-oneself

Povezava na priročnike z delovnimi listi, vajami, delavnicami za spodbujanje pozitivnega odnosa do sebe: https://www.abced.si/spodbujanje-pozitivnega-odnosa-do-s