Razvojna miselnost: Učenje življenjskih veščin za 21. stoletje

Ljudje z razvojno miselnostjo verjamejo, da so rezultati posledica vloženega napora, in da lahko svoje zmožnosti razvijajo in izboljšujejo. Ker je ta miselnost povezana z izkušnjami »dobro mi gre, če se potrudim«, tudi soočenje z neuspehom ne pomeni osebnega poraza in sramote, pač pa sproži razmišljanje »če se bolj potrudim, mi lahko uspe«.

Carol Dweck je v knjigi Moč miselnosti (Mindset), pojasnila kako zelo pomemben je odnos, ki ga v otroštvu zgradimo do samih sebe. Razložila je, da način, kako razmišljamo o svojih sposobnostih, oblikuje velik del našega življenja: kako se učimo, kako se soočamo z izzivi, kako se odzivamo na uspehe in neuspehe. Na podlagi raziskav, v katere je zajela tisoče otrok in mladih, je zapisala, da povratne informacije, ki jih otrok prejema od odraslih, oblikujejo njegove predstave o sebi in da naše zgodnje predstave o sebi usmerjajo naše življenjske izbire in odločitve in so ključ našega uspeha ali neuspeha.

Carol Dweck loči dve miselnosti: togo in razvojno (miselnost rasti). Ljudje s togo miselnostjo svoje zmožnosti vidijo kot toge, statične, nespremenljive. Toga miselnost je povezana z razmišljanjem »dobro mi gre, ker sem dober«. Zato se v njej soočenje z neuspehom nujno prevede v spoznanje »ni mi uspelo, torej sem slab«.

Ljudje z razvojno miselnostjo verjamejo, da so rezultati posledica vloženega napora, in da lahko svoje zmožnosti razvijajo in izboljšujejo. Razvojna miselnost otrokom in mladim pomaga, da izzive sprejemajo s samozavestjo, odpornostjo in veseljem do učenja. Razlika se morda zdi majhna, a močno vpliva na to, kako se lotijo izzivov v življenju.

Zakaj je razvojna miselnost pomembna za otroke in mladostnike

Ko otroci in mladi verjamejo, da lahko napredujejo, trud vidijo kot pomemben dejavnik rasti in napredovanja (če se potrudim, napredujem), ne kot dokaz neuspeha (truditi se moram, ker nimam talenta, znanja). Učijo se razmišljati: »Tega še ne zmorem/znam, a se lahko naučim.«

Razvojna miselnost oblikuje, kako otroci in mladi razumejo sebe in svet okoli sebe. Pomaga jim:

• sprejemati izzive,

• pobirati se po napakah,

• ostajati motivirani in radovedni,

• verjeti, da njihov potencial ni vnaprej določen.

Raziskave kažejo, da miselnost pomembno vpliva na motivacijo, učenje in dobro počutje.

Vloga vzgoje in izobraževanja

V vrtcih in šolah se odnos do sebe in do sveta oblikuje vsak dan, skozi povratne informacije, pohvale (in kritike), skozi razumevanje odnosa med trudom in rezultati.

Spodbujanje razvojne miselnost v vzgoji in izobraževanju vključuje:

• povratne informacije, ki se osredotočajo na napor, trud, prizadevnost, ne zgolj talenta in sposobnosti,

• premagovanje strahu pred napakami in spodbujanje učenja iz napak, ki so del učenja, ne pa vir občutkov krivde ali sramu

• zagotavljanje zgleda radovednosti, vztrajnosti in premišljene rasti,

• spodbujanje razumevanja, da vaja in trud vodita k rasti.

Pod črto

Vrtci, šole in pedagogi, ki učenje novih veščin in znanj razumejo kot rast, pomagajo otrokom in mladim razvijati in krepiti samozavest, odpornost in notranjo motivacijo. Ko verjamejo, da lahko napredujejo, lažje prevzemajo pobudo in vztrajajo. V takšnih skupinah in razredih potencial ni nekaj, kar je enkrat za vselej dano in ostaja zacementirano, pač pa izhodišče za rast in učenje tudi po tem, ko bodo že zdavnaj zapustili šolo.

Ena od najpomembnejših lekcij, ki se je otroci in mladi lahko učijo v vrtcu in šoli, je da  sposobnosti lahko krepimo, razvijamo, urimo.  In da takrat, ko verjamemo, da lahko rastemo, tudi zares rastemo.

dr. Kristijan Musek Lešnik, 2026

Ta zapis je priredba zapisa, ki je bil v angleščini prvič objavljen leta 2026 na spletnem portalu Growhumans: www.growhumans.com

Povezava na originalni članek (in druge članke v angleškem jeziku) na spletnem portalu Growhumans: https://www.growhumans.com/post/growth-mindset-in-education