Odpornost, čvrstost: Učenje življenjskih veščin za 21. stoletje

Življenje ni vedno lahko. Nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Verjetnost, da današnji otroci in mladi na svojih življenjskih poteh ne bodo doživeli razočaranj, sprememb, izgub, padcev in trenutkov, ko stvari ne bodo šle po njihovih načrtih, je ničelna. Ključno vprašanje zato ni, ali bodo kdaj doživeli resne preizkušnje, pač pa kako se bodo znali in zmogli soočiti z njimi.

Pomembno razliko pri tem predstavlja psihološka odpornost, čvrstost  – zmožnost, da se ob padcih in preizkušnjah poberemo, prilagodimo in gremo naprej.

Odpornost ne pomeni biti trd ali skrivati občutke in čustva. Pomeni, da smo zmožni ostati trdni kljub težavam in verjeti: Zmorem prebroditi to.

Ker smo ljudje globoko družbena bitja, sposobnost pobrati se in iti naprej v veliki meri črpa moč iz naših odnosov z drugimi. Odnosi, ki jih zaznamujejo občutki zaupanja in pripadnosti, so pomemben gradnik odpornosti že v otroštvu. Otroci in mladi, ki se čutijo podprte, sprejete in povezane z drugimi, se naučijo, da tudi takrat, ko življenje postane težko, niso prepuščeni sami sebi.

Zakaj je odpornost pomembna

Odpornost je eden najmočnejših dejavnikov vseživljenjskega blagostanja. Otroci in mladi, ki se naučijo soočati z izzivi s pogumom in prožnostjo, lažje zrastejo v samozavestne odrasle.

Raziskave kažejo, da se odpornost da graditi – ni nekaj, kar nam je dano, ali pa ne. Razvija se skozi skrbne odnose in izkušnje rešenih izzivov, podložene z optimizmom in zdravim zaupanjem vase. Ko se otroci in mladi učijo spoprijemati s stresom in neuspehi, postajajo bolj prilagodljivi, samozavestni, bolj polni upanja in bolje opremljeni z mehanizmi za soočanje s tistim, kar jim bo prineslo življenje.

Zakaj imata vrtec in šole tako pomembno vlogo pri razvoju odpornosti

Vrtci in šole so idealen prostor za krepitev odpornosti. Za otroke in mlade so središča, kjer se vsak dan srečujejo z množico vrstnikov in drugih, vstopajo v različne odnose in se soočajo z različnimi izzivi in preizkušnjami. Vsak dan ponujajo drobne priložnosti za urjenje vztrajnosti, samonadzora, poguma in niza drugih pomembnih življenjskih veščin.

Podpiranje odpornosti v vzgoji in izobraževanju vključuje:

• zagotavljanje varnih, skrbnih okolij, kjer je preizkušanje naraven del vsakdanjega življenja, napake pa nerazdružljiv del učenja,

• spodbujanje truda, napora, vztrajnosti, ne težnje po popolnosti,

• učenje reševanja izzivov,

• spodbujanje samorefleksije in optimizma.

Pri tem je ključna vloga vzgojiteljev in učiteljev. Ko so otrokom in mladim zgled mirnih, samozavestnih, sočutnih odzivov na izzive, se slednji učijo od njih. Ko zaupajo v sposobnosti svojih otrok in mladostnikov, da se zmorejo pobrati in iti naprej, začnejo to verjeti tudi oni sami.

Odpornost ne pomeni, da nikoli ne pademo. Pomeni, da se naučimo vstati po padcih.

dr. Kristijan Musek Lešnik, 2026

Ta zapis je priredba zapisa, ki je bil v angleščini prvič objavljen leta 2026 na spletnem portalu Growhumans www.growhumans.com

Povezava na originalni članek (in druge članke v angleškem jeziku) na spletnem portalu Growhumans: https://www.growhumans.com/post/building-resilience-in-education